Meditacija

Gotovo je o njej slišal že vsakdo, a vendarle se zdi, da ostaja skrita za tančico skrivnosti in da se jo je skozi čas prijelo kar nekaj mitov, ki so morda resnični, velikokrat pa tudi ne. Sama beseda meditacija izhaja iz latinske »meditatio« oziroma glagol »meditari«, ki pomeni »premišljevati«. Pri meditaciji gre načeloma za skupno poimenovanje raznovrstnih dejavnosti, ki so usmerjenje k ozaveščanju misli, vplivanja na zavest in največkrat tudi umiritve.

Zmotno bi bilo torej razmišljati, da meditacijo izvaja zgolj, kdor sedi v položaju s prekrižanimi nogami, z rokami v posebnem položaju in posebnimi govornimi vzorci. Ne, to je le ena vrsta meditacije, dejstvo pa je, da je mogoče meditirati v najljubšem naslanjaču s prijetno glasbo. Prav zaradi nekaterih mitov in ozkih predstav o meditaciji, nekateri ne želijo in ne poskusijo izkoristiti njenih dobrih plati. Ker meditacija ni le ena sama. Lahko poteka s fokusiranjem na določen besedni vzorec, mantro, zvok ali vizualno točko, lahko gre za popolno sprostitev naših misli, lahko pa tudi izpusti aspekt koncentracije in se osredotoči edinole na umiritev.

Kaj je meditacija?

Omenili smo že, da meditacija zajema različne prakse in tehnike, ki v osnovi stremijo k pomiritvi, čuječnosti, višanju nivoja zavedanja okolice in ljudi okoli sebe, ozaveščanju lastnih občutij in čustev … Nekaterim pa določene vrste meditacije izvajajo zato, da bi spodbudili življenjsko energijo. Meditacijo poznajo najrazličnejše kulture in religije, zato je z njo tudi vrsta najrazličnejših izrazov, ki morda nosijo podoben pomen. Vedno pa je v ospredju povezava z mentalnim delom človeka, ki ostane včasih zanemarjen. Meditacija tudi z načini sproščanja telesa in misli omogoča določen stik s samim seboj, saj se osredotočimo na »pozabljen« del in zato nekateri v njej prepoznavajo način dostopanja do višjih nivojev zavesti. Zavedanje in ozaveščanje misli je dober način, kako začeti prepoznavati vzorce v življenju, ki morda vplivajo na vaše zasebno, karierno ali nenazadnje duhovno življenje.

Že dihanje in čas, ki se ga odločite posvetiti sebi, lahko pomembno vpliva pri vašem splošnem počutju. Meditacija pomaga pri krepitvi tega, da obstajate ter imate dejansko moč delanja sprememb, ne le opazovanja kaj se dogaja znotraj in okoli vas. Pravi nauk meditacije zato ni »Meditirati vsak dan ob šestih zjutraj!«, pač pa biti prisoten v lastnem življenju, opazovati in opaziti, kaj se dogaja ter biti dejaven. Meditacija je osebna stvar, ki se loči od posameznika do posameznika, treba je le najti način, ki ustreza vam.

Zakaj meditirati?

Enostavno, zato, da vaš um ne ostane ločen od telesa. Fizično telo je namreč globoko prepleteno z razmišljanjem, čustvovanjem, vse te ravni medsebojno vplivajo druga na drugo, njihovo ozaveščanje pa ti lahko pomaga premagovati neželene vplive. Spet drugim pa je meditacija osnovno orodje za samo-spoznavanje. Samo-spoznavanje pa je mogoče le preko samo-opazovanja. Mnogi prek meditacije vidijo, da so nekatere reči v naših možganih in telesih »sprogramirane« in se jih na vsakodnevni ravni sploh ne zavedamo. Včasih je to dobro, včasih pa nas »držijo nazaj«. Velikokrat se zgodi, da se po običajnem dnevu spomnimo le »slabe« reči, čeprav se je zgodilo tudi pet »dobrih«. Nabiranje »slabih« reči lahko postopoma vpliva na naše splošno razpoloženje in celo psiho-fizično stanje. Morda pa se fokusiramo na lovljenje sanj nekoga drugega – videz, materialna preskrbljenost … Z meditacijo ne le, da se naučimo videti in ozavestiti tako »dobre« in »slabe« reči, ključno spoznanje je, da so to naše subjektivne ocene, ki nezavedno krojijo naša življenja.

Vzpostavljena povezava z vzorci in načinom razmišljanja ali samimi mislimi lahko pomaga, da razumemo, kaj se pravzaprav dogaja v naši glavi, tako pa te vzorce tudi spremenimo sebi v korist. Prepoznavanje čustev, kot je na primer jeza in tega zakaj je do nje prišlo, pomeni, da nas ta ne bo kar slepo vodila, temveč bomo znali dati prostor čustvu ne, da bi vplivalo na splošno počutje in življenjske odločitve. Seveda pa učinki meditacije segajo tudi na raven fizičnega zdravja.

Učinki meditacije

Z meditacijo se sploh v prvih fazah mnogi lotijo premagovanja stresa, občutkov tesnobe ali anksioznosti. Ne le, ko je stres že prisoten, meditacija učinkuje tudi preventivno. Dokazano je, da izvajanje meditacije spodbuja sproščanje hormonov sreče, ki pozitivno vplivajo na splošno zdravje. Dihanje in usmerjanje pozornosti kaže koristi pri težavah s spanjem in omogoča globlji spanec. Umiritveni aspekt meditacije vpliva tudi na znižanje krvnega pritiska in srčnega utripa ter zvišuje spodobnost koncentracije. Z zmanjšanjem stresa in omejevanjem stresnih odzivov je naše telo bolje pripravljeno na soočenje z izzivi in povečuje imunost.

Meditacija pa igra pomembno vlogo tudi pri vzdrževanju psihične stabilnosti, preprečevanju čustvenih blokad in omogočanju prepoznavanja lastnih interesov, želja in strahov. Na ta način se učinki meditacije ne dotikajo le tistih, ki jo izvajajo, temveč tudi okolice. Pa naj bodo to izboljšani odnosi z najbližjimi, konstanten dober nastop v službi, urejenost okolice ali skrb v sožitju za hišnega ljubljenčka.

Komu je namenjena?

Meditacijo lahko izvaja vsak, prinaša namreč kup koristi. A nekateri se je izogibajo, ker mislijo »da ni zanje«. To prepričanje pa izhaja predvsem iz ozkogledih prepričanj, kaj naj bi meditacija bila. A v resnici v meditaciji ni nič nadnaravnega, nedosegljivega in ravno tu leži njena lepota. Ena ura meditacije pač ne bo zvišala vaše plače ali se pobotala s prijateljem, vam pa lahko pomaga umiriti se in pogledati na situacijo s svežim, neobremenjenim pogledom, tako da boste lažje našli način, kako k izzivu pristopiti. Z meditacijo boste na svoja razmišljanja gledali izven čustvene navezanosti. Zelo verjetno pa je, da vam to ne bo uspelo že v prvem poskusu. Verjetno se boste najprej morali privaditi tehnik umiritve, ki imajo, mimogrede, takojšnje učinke, sčasoma pa boste znali na reči pogledati tudi manj pristransko. In tu je še en mit, meditacija ne pomeni to, da na nič ne mislite, temveč to, da na te misli niste čustveno navezani in privezani.

Čeravno iz filmov, zgodb in resničnega življenja poznamo redovnice in menihe, ki celo svoje bivanje posvetijo meditaciji, to ne pomeni, da ji morate tudi vi, da bi videli učinke. Ne, nekatere tehnike za pomiritev so opazne že takoj po izvajani vaji, lahko gre celo za trenutke, ko se opomnite, kje ste, kaj razmišljate, kaj počenete in se tako prizemljite v vsakodnevnih situacijah in nanje pogledate neobremenjeno.

Meditacijska drža

Čeprav je praks veliko, je za začetek najbolje, da se meditacije lotite na klasičen način. Izvajajte jo sede, vaš hrbet pa naj bo vzravnan, a pri tem poskusite biti čim bolj sproščeni in ne napenjajte mišic ter ne dvigujte ramenskega obroča. Pozornost usmerite na globok in enakomeren vdih in izdih. Če sledite toku misli, se ne bojte, če vas misli peljejo stran in vas skušajo »motiti«, to je naravno. Sprostite se, pozornost pa počasi usmerite nazaj na fokus, glede na vrsto meditacije.

Kako poteka proces meditacije?

Mnogim koristi, če določijo čas v dnevu ali tednu, ki ga bodo posvetili meditaciji. Na ta način že predhodno pripravite telo in um, na specifično obliko delovanja. Na ta način boste bolj sproščeni, prehod v meditacijo pa bolj gladek. Prav tako si izberite prostor, kjer se počutite varno in vas drugi dejavniki ali ljudje ne bodo motili. Morda lahko ta prostor meditacije napolnite ali okrasite s predmeti in orodji, kot so npr. svečke, dišeče palčke, preproga, prisluhnite svojim željam in potrebam, kaj vam pomaga do sproščenosti.

Meditacija v človeku izzove marsikaj, posebno če se fokusirate na občutja in čustva, lahko pridejo na dan tudi negativne izkušnje. V tem primeru se jih ne oklepajte, te reči vas namreč ne definirajo, pustite jih za seboj. Vsaka izkušnja ima vpliv na človeka, a pomembno je, da se v njih ne utapljamo, živim namreč v sedanjosti, zato se ne prepuščajmo obžalovanju ali krivdi. Prepoznavajte, kaj v vas budi energijo, »iskrico«, ki vas žene k aktivaciji in delovanju. Prepoznajte svoje prednosti in jih cenite. Verjemite v svoj uspeh in vse naredite zato, da vam uspe. Misli namreč izjemno vplivajo na delovanje človeka, zato je pozitivna usmerjenost osnova za uresničevanje ciljev. V okolico vstopajte z odprtimi dlanmi, saj »kar dajete, to dobite«. Ne le drugi človek, tudi narava je del vaše okolice, ki nosi v sebi iste snovi, le da so drugače oblikovane. Bodite pripravljeni sprejemati novo znanje, svoje znanje pa deliti z drugimi.

Vrste meditacij

Vrst meditacije je skorajda toliko, kot je njenih izvajalcev. No, ne zares, poznamo nekaj ustaljenih načinov, kako meditirati, vsak posameznik pa mora najti tistega, ki ustreza njemu. V grobem bi lahko rekli, da ločimo skupinsko ali individualno, pa tudi statično ali dinamično meditacijo. Tudi individualna meditacija lahko poteka ob zunanjem vodenju ali samostojno.

OSNOVNA MEDITACIJA

Gre za elementarno meditacijo s takojšnjimi učinki. Usedite se z vzravnano hrbtenico, zaprite oči in dihajte. Vdih in izdih naj bosta globoka, potekata naj skozi nos in trajata vsak po tri sekunde ali več. Pozornost usmerite na dih, ko vas premamijo druge misli, ne skrbite, ampak se ponovno osredotočite na počasen in globok vdih in izdih.

Vdih naj potuje preko nosnic, pljuč, vse do trebuha, ki se napne in nato z izdihom postopoma v nasprotnem vrstnem redu izpustite zrak. S tem boste tudi preprečili plitko dihanje, ki smo ga danes v večini navajeni in ga nevede izvajamo ves čas. Meditacija s fokusom na dihanju je koristna pri pomiritvi, proti tesnobi, zvišuje pa tudi nivo pozornosti, saj vnašate kisik v možgane in celotno telo.

VODENA MEDITACIJA

Ta vrsta je priljubljena tudi med začetniki, saj ponuja opora in zunanjo podporo. Lahko se odločite za posnetek, kjer vas bo glas z glasbeno podlago peljal preko celoten postopek meditacije. Znotraj te kategorije obstajajo različni tipi posnetkov, zato raziskujte in ne obupajte nad prvim, če vam ni blizu. Lahko se udeležite tudi vodene meditacije v živo.

PREGLED TELESA

Pri tej meditaciji izvajate »skeniranje« celotnega telesa. Sprehodite se preko telesa, navadno od prstov na nogah navzgor in tako locirate, kateri deli so napeti in jih sprostite. Na ta način preverite telo in vidite, katere predele nevede stiskate ali krčite. Vaja je primerna tudi kot sprostitev pred spanjem.

MEDITACIJA Z NAMENOM

Če se soočate s problemom ali pomembno odločitvijo, lahko meditacijo usmerite v cilj, da najdete odgovor. Izvajajte osnovno meditacijo, le da se po seriji dihanja, fokusirate na »vprašanje«. Ne razmišljajte o rešitvah, temveč o dilemi sami. Redko se kar prikaže odgovor v glavi, največkrat ljudje po koncu meditacije enostavno začutijo občutek, kako ravnati.

OM MEDITACIJA

Ta vrsta še najbolj spominja na tisto, kar je prikazano v filmih, a ima dejansko velike prednosti. Usedite ali uležite se v udoben položaj, globoko vdihnite, z izdihom pa spustite dolgi »om«, ki naj traja pet sekund. »Om« ustvarja določeno vibracijo, ki se širi po telesu in zbuja specifična občutja ter pomaga pri sproščanju. Po nekaj serijah lahko nadaljujete z drugo vrsto meditacije.

VIZUALIZACIJA

Pri tej meditaciji se osredotočite na nekaj, kar vam sproža pozitivna občutja. Veliko ljudi si predstavlja nek sanjski prostor oziroma lokacijo, ki jim zbuja občutke miru, sprejetosti in jih preveva s toplino. Lahko gre za resnično lokacijo, kjer ste že bili ali ba ustvarjeno sanjsko sliko. Tovrstna meditacija je zahtevna, saj je zanjo potrebno dolgo vzdrževanje koncentracije, a je trud vreden, saj prinaša toplino, spodbuja domišljijo in pozitivno razmišljanje.

ČUJEČNOST

Tu je v ospredju zavedanje posameznika, da je tu in zdaj. Ni potrebnih posebnih predpriprav, lahko jo izvajate med sprehodom ali ko čakate v vrsti za blagajno. Osredotočite se na okolico. Kaj vidite okoli sebe, kakšna je svetloba, kaj slišite v radiju enega metra, kaj slišite v radiju desetih metrov, kaj je komaj slišen oddaljen zvok, poskusite zaznati vsaj štiri različne vonjave … Na ta način pomagate omiliti nenadne čustvene afekte ali reakcije, krepite pa tudi svojo sposobnost pozornosti in kreativnosti.