Meditacije z AUM

1. AUM, ki se razširi vsepovsod

Vizualizacije so izjave resnice, ki prebudijo spomin duše na globljo resničnost. Po meditaciji je zavest privzdignjena. Vizualizacije vas lahko tankočutno vodijo do globljega doživljanja božanskih resničnosti.

Paramhansa Jogananda je napisal Meditacijo AUM, ki se razširi vsepovsod (All­Spreading AUM Meditation; glejte spodaj), ki nam ne pomaga samo slišati kozmičnega zvoka, ampak tudi občutiti njegovo dejansko prisotnost v vseh kotičkih vesolja. Jogananda nas odpelje še korak naprej in nas uglasi s spokojnim ter pozornim stanjem onkraj vibrirajočega stvarstva.

Z naslednjo meditacijo boste negovali mogočnejši občutek AUM, ki niha onkraj vašega telesa. Če je le mogoče, občutite spokojnost nepremičnega Duha, ki ne vibrira, v ozadju vibracije AUM.

»Zaprite oči … sprostite telo … in um.

Osredotočite se na kroglo teme, ki vas obdaja. Občutite jo. Nato si zamislite ali občutite, kako se polni z vibracijami AUM.

Zamislite si, kako se krogla teme in vibracije poveča, da je velika kot Zemlja. Nato jo razširite na oddaljene zvezde, galaksije in celotno vesolje. Občutite in zaslišite AUM, ki seva iz vseh atomov v stvarstvu.

Neskončno kroglo vibracij napolnite z zavestjo blaženosti, nenehne pozornosti (pozornost je enakomerno razporejena vsepovsod), zavesti nesmrtnosti, znanja, miru, vseprežemajoče energije in energije življenja.

Še naprej se istovetite z najvišjim zavedanjem, čim dlje – čim pogosteje. Bog bo za vas resničen in prepoznali boste njegovo zavestno vodstvo v vsem.«

2. Sledite poti AUM

Ko zapremo ušesa, izginejo zunanji zvoki sveta. Zavest usmerimo vase in slišimo zvoke fizičnega telesa, še globlje v sebi pa astralne zvoke čaker. Če še naprej sledimo poti AUM, tako Ramakrišna, najdemo Boga.

Preberite naslednjo vizualizacijo in potujte po blagoslovljeni poti, ki vodi do svetega AUM in še naprej:

»Zamislite si, da stojite v gozdu z veliko drevesi, daleč stran od oceana. Prisluhnite zvokom gozda vse naokoli sebe.

Zaslišite tudi zelo oddaljeno, komaj slišno bučanje. Oceana ne vidite in ne veste, kako daleč je, a veste, da mora biti tam, od koder slišite bučanje, tudi ocean. Z velikimi pričakovanji sledite zvoku oceana in ves čas pozorno poslušate. Opazite, da je bučanje oceana vse glasnejše in glasnejše v ušesih.

Nekaj časa hodite, nato pa zagledate dih jemajoče modro nebo med drevesi na grebenu nad seboj. Očitno se že bližate oceanu.

Stopite čez greben in zaslišite mogočno bobnenje oceana. Glej, no, glej, pred vami se na obali lomijo bleščeči se valovi. Bučanje valov navdušuje vsako celico vaše biti.

Vaša duša blaženo skoči iz telesa in se razširi, združi se z valovi, s kamni in peskom. Radostno se navdušujete in poletite z vzpenjajočimi se galebi. Ste v vsem, kar vidite. Razcvetate se v cvetju, hitite po pesku in dvigate se v valovih. Vaša duša uživa v blaženem mrmranju iz vsakega atoma stvarstva.

Ker začutite, da lahko doživite še več, se s pogledom dvignete nad valove, ki se lomijo na obali, in njihovo glasno bučanje. Tišina vas potegne v brezdanji in modri ocean Duha, v katerem je mirno in spokojno. Kot dežna kapljica, ki pljuskne v jezero, se zlijete z neskončnim morjem v eno.«