Merkabah mistika

Beseda merkabah ali merkaba je poimenovanje božanskega voza, ki naj bi omogočal potovanje med višje svetove. Besedo nekateri delijo na tri vsebinske sklope »mer«, »ka« in »ba«, ki bi jih bilo mogoče dobesedno prevesti kot »svetloba«, »duh« ali »duša« in »telo«. Gre torej za telo z duhom, ki ga obdajajo svetlobe, ki krožijo okoli tega telesa-duha. Kroženje svetlobe poteka kot spirala in omogoča prehajanje v različne in višje dimenzije.

Že spirala sama je pomemben simbol svete geometrije, ki jo lahko opazimo v naravni ali človeškem telesu. Simbol merkabah pa sestavljata dva tetraedra, ki sta postavljena in krožita v nasprotno smer. S kontrastnim kroženjem se ustvarja tridimenzionalni prostor, ki ga je mogoče razumeti tudi kot energijsko polje. V obeh opisanih primerih gre torej za svetlobno telo, ki omogoča aktivacijo telesa in potovanje. Danes simbol merkabah uporabljajo tudi pri meditaciji, saj predstavlja način za potovanje in doseganje višjih ravni in nezavednih dimenzij, tako kot božanski voz. Osnovo za razumevanje moči, ki jo v sebi skriva opisani simbol, pa skriva merkabah mistika.

Etimologija

Etimološko gledano samostalniška beseda merkabah izvira iz »voziti se« in pomeni stvar, v kateri se prevaža, ali kar voz. Včasih se ta izraz uporablja tudi za prestol božanstva. Beseda je v hebrejski Bibliji, od koder tudi izvira merkabah mistika, zapisana več kot štiridesetkrat, a navadno kot običajno prevozno sredstvo.

Poseben pomen, ki je resnično zanimiv za mistike, pa dobi v delu, kjer je predstavljena Ezekielovo videnje oziroma vizijo. Tu merkabah predstavlja voz s štirimi kolesi, ki ga poganjajo štiri živa bitja s krili in štirimi različnimi obrazi, obrazom leva, vola, orla in človeka.

Ezekielova vizija voza

Zakaj točno gre pri Ezekielovi viziji in na kakšen način je z njo povezana merkabah mistika? V Bibliji je opisano videnje, ki naj bi se pripetilo Ezekielu. Gre za voz, ki ga je vleklo več nebeških bitij, ki so bila podobna človeku. V osnovi naj bi voz sestavljala štiri bitja oziroma »hayyot« po hebrejsko. Njihova telesa so bila človeška, obrazi pa izrazi štirih različnih živih bitji, ki so ponazarjala štiri nebesne smeri. Prav tako so bitja imela po štiri angelska krila. Vsak od angelov je imel po štiri obraze, skupaj kar šestnajst obrazov. Njihova krila so bila usmerjena tako, da so se lahko povezala s krili drugih angelov, tako da so tvorila okvir vozu, medtem ko je en par kril še vedno ostal prost. Tudi kolesa, kot veruje merkabah mistika, so sestavljali angeli in tvorili obliko enega kolesa znotraj drugega kolesa, hebrejsko »ophanim«.

V Bibliji je kasneje omenjena še tretja vrsta angelov, povezana z merkabah. Gre za »ognjene« ali »goreče« angele, znane kot »serafimi«. Njihova ognjena moč omogoča dviganje in spuščanje ter nekakšen pogon tega nebeškega voza. Ti angeli naj bi bili tudi najbližje bogu, najvišji med angeli. Ti angeli so tudi nadzorovali ostale angele na vozu, vrhovno vlogo pa je imel, kdor je sedel na prestolu.

Zgodnji judovski misticizem merkaba

Grobo rečeno se merkabah mistika uvršča kot zgodnji judovski misticizem, ki pa ni enovito obdobje v zgodovini, temveč ga je mogoče deliti na več obdobji. Ta obdobja se ločujejo tudi glede na razumevanje in v odnosu do Ezekielove vizije, pa tudi Izaijevih videnj, na misticizem pa so vplivala tudi nastajajoča besedila povezana z merkabah. Eno takšnih razporeditev ponudi M. Verman.

Med 8. in 5. stoletjem pred našim štetjem je merkabah mistika utemeljena v preroškem judovstvu, tudi Ezekielovem vozu. Nato so se verniki in takratni verski voditelji usmerili v mistiko, ki je izvirala iz apokaliptično naravnanih besedil. Od 100 let pred našim štetjem do 100 leto po našem štetju so bistveno vlogo dobila besedila, ki jih je možno povezati tudi z zgodnjo krščansko mistiko, eksoterična rabinska pisava. Četrto obdobje pa je raziskovalo ezoterično merkabah literaturo. Zanimiv je tudi način, kako so ribini komentirali merkabah. V začetku naj bi šlo predvsem za preroške vizije, ki niso bile osnovane na dejanskih videnjih, merkabah mistika torej ni bila osnovana na tem, da bi ljudje poročali o njihovem potovanju »navzgor«, proti božanstvu in v višje dimenzije, kakršno moč pa so priznavali.

Štirje svetovi Kabale

Merkabah mistika pa je povezana tudi s tako imenovano Kabalo. Ta govori o serafskih angelih in štirih svetovih, ki jih Kabala združuje. Tovrstni prikaz tudi ponuja drugačen pogled na merkabah in njegov način razumevanja. Najvišji svet se imenuje Atziluht, povezan je z »božansko modrostjo«. Gre za svet brez samozavedanja, božja manifestacija je totalna, vizija pa v njej igra vlogo metaforičnega opisa te manifestacije. Sledi mu Beriah, utemeljen na »božanskem razumevanju« in opisuje božji prestol, ki prehaja oziroma se spušča proti stvarstvu. To je svet angelov »serafimov«, že omenjenih, najvišjih na merkabah vozu. Polje »božanskih čustev« predstavlja tretji svet, Yetzirah, ki velja za osrednje prebivališče živih bitji oziroma angelov »hayyot«. Pravzaprav svet opisuje arhetip bivanja, živo bitje pa je povezano s čutenjem in čustvi. Živalski obrazi angelov, lev, vol, orel opisujejo prav to naravno povezanost, instinkt živosti bitji. Sledi pa še Asiah, »božanska vladavina«, najnižji svet, po katerem vodijo kanali oziroma poti po dejanskem udejstvovanju oziroma realizaciji kreacije in ustvarjanja.

Poleg Ezekielove je merkabah mistika gradila tudi na Izaijevi viziji božanskega prestola, ki pa, kot so izpostavili rabini, ni tako pisana in ne opisuje podrobnosti prestola. Razlog za to, da je Ezekielova pripoved bolj obširna, pripisujejo temu, da je Izaija doživel več tovrstnih videnj in ga torej ta niso več toliko presenetila v svoji edinstvenosti. Poleg tega naj bi Ezekiel videl bolj megleno podobo in ne izjasnjene slike.

A tudi prikaz štirih svetov Kabale omogoča zanimiv pogled na merkabah, božji voz ali prestol in oblikuje način razumevanja, ki ga vključuje merkabah mistika. Prerokbe naj bi namreč izvirale iz najvišjega sveta Atziluht in same modrosti, da bi prišlo do zaznave človeških posameznikov, pa je potreben spust v nižje svetove. Pri tem naj bi se Ezekielova vizija merkabah dogodila v najnižjem svetu »božanskih čustev«, kar je razlog za čustveno polno in gosto opisovanje, medtem ko naj bi Izaijeva prerokba imela prostor v svetu »božanskega razumevanja«, kar je preroku dalo sposobnost za razumen opis in možnost zavedanja.