Hoja po žerjavici- Malo strahu – veliko smeha

Hoja po žerjavici – Malo strahu – veliko smeha

… Ljudje so počasi stopali po žerjavici. Kakšnih deset jih je že šlo mimo, ko se je odpravila čez tudi starejša gospa, ki se je sicer le s težavo premikala. V trenutku sem se odločil. Stopil sem naprej. Pred žarečo preprogo sem za trenutek postal in se poklonil ognjeni moči. Potem se je v morje žerjavice pogreznila najprej desna, za njo leva noga. Korak za korakom, mehko in toplo je žerjavica sprejemala moja stopala, moje srce pa se je na stežaj odprlo ognjenemu božanstvu.Pogled na stopalo, ki se pogreza v žerjavico, se mi je za zmeraj vtisnil v spomin. šel sem čez enkrat, dvakrat … sedemkrat. Nobene opekline, nobene bolečine…. Zakorakal sem na Ognjeno Pot. (iz uvoda)