Razkrite Patandžalijeve skrivnosti – Jogijske sutre (aforizmi)

Eden osrednjih naukov knjige Patanjalijevih  Joga suter je uporaba načel joge v vsakdanjem življenju. Krijananda razpravlja o tem, kako lahko vsako sutro uporabimo za krepitev osebnega razvoja, duhovne rasti in harmoničnega življenja. Knjiga Patanjalijevih Joga sutre ne raziskuje le teoretičnih vidikov joge, temveč ponuja tudi praktične napotke o tehnikah meditacije in mentalnih disciplinah, ki vodijo k samouresničitvi in notranjemu miru.

Knjiga Razkrite Patandžalijeve skrivnosti Jogijske sutre (aforizmi) se poglobi tudi v globlje filozofske koncepte, kot so narava resničnosti, vloga karme in pomen ločenosti. Svami Krijananda razpravlja o ovirah, s katerimi se praktikanti običajno srečujejo na duhovni poti, in svetuje, kako jih premagati z vztrajnostjo, samodisciplino in božansko milostjo.

Skozi celotno knjigo so Joganandovi nauki poudarjeni kot transformativna sila. Joganandov poudarek na osebnem doživljanju božanskega s pomočjo meditacije in krija joge je predstavljen kot praktičen in dosegljiv cilj za vsakega predanega duhovnega iskalca.

Če povzamemo, je knjiga Razkrite Patandžalijeve skrivnosti, Jogijske sutre avtorja Svamija Krijanande je izčrpen vodnik, ki omogoča, da so zapleteni nauki iz Joga suter bolj razumljivi in uporabni v sodobnem življenju. Bralcem ponuja mešanico filozofske poglobljenosti in praktičnih nasvetov ter zagotavlja pot do večje duševne jasnosti, duhovne izpolnitve in radostnega življenja, vse to pa ima korenine v modrosti Paramhanse Joganande.

Patanjadžijeve Joga sutre so razdeljene na štiri poglavja ali pade, od katerih vsako zajema različne vidike prakse in filozofije joge. To so Samadhi pada, Sadhana pada, Vibhuti pada in Kajvalja pada.

1. Samadhi Pada (poglavje o koncentraciji): Samadhi Pada je prvo poglavje in je sestavljeno iz 51 suter. Osredotoča se predvsem na naravo in namene joge. To poglavje opredeljuje jogo in njene različne vrste ter opisuje cilje vadbe joge, ki je doseganje stanja samadhija (stanje intenzivne koncentracije, ki ga dosežemo z meditacijo). V samadhiju se vaditeljev um zlije s predmetom meditacije, kar privede do globokega stanja mirne blaženosti. To poglavje obravnava ovire na poti joge in načine za njihovo premagovanje. Predstavi tudi koncept Išvare (Boga) kot edinstvenega učitelja vseh preteklih, sedanjih in prihodnjih učiteljev ter razpravlja o pomenu predanosti Išvari na poti joge.
2. Sadhana pada (poglavje o praksi): Poglavje Sadhana Pada vsebuje 55 suter in podrobno opisuje prakso (sadhano), ki je potrebna za doseganje stanja joge. V tem poglavju je predstavljenih osem udov joge (aštanga joga), ki zagotavljajo strukturiran pristop k doseganju duhovne osvoboditve. Te veje so: jama (moralna pravila), nijama (samočiščenje in študij), asana (drža), pranajama (nadzor dihanja), pratyahara (umik čutil), dharana (koncentracija), dhyana (meditacija) in samadhi (stanje ekstaze). Poglavje poudarja preobrazbo, do katere pride z izvajanjem osmih udov joge, in opisuje jogo kot stanje zedinjenja in sredstvo za njegovo doseganje.
3. Vibhuti pada (poglavje o dosežkih): Vibhuti Pada je sestavljena iz 56 suter in obravnava nadnaravne moči (siddhis), ki jih je mogoče pridobiti z jogo. Medtem ko podrobno opisuje te moči, Patandžali opozarja praktikante na morebitne motnje, ki jih predstavljajo pri doseganju končnega cilja joge – osvoboditve. Opisane moči segajo od telesnih in duševnih moči, kot je sposobnost postati majhen, lahek ali težak po želji, do naprednejših moči, kot sta telepatija in jasnovidnost. To poglavje se osredotoča na razvijanje višje zavesti in razumevanje neskončnega potenciala človeškega uma in duha.
4. Kaivalya Pada (poglavje o osvoboditvi): V zadnjem poglavju, ki vsebuje 34 suter, sta opisana proces osvoboditve (kaivalja) in osamitev ali emancipacija duše. Predstavlja filozofski vrhunec suter, saj podrobno opisuje naravo osvoboditve in resničnost transcendentalnega jaza (puruša). Kajvalja je dosežena, ko jogi razume razliko med močjo zavesti (puruša) in materialnim svetom (prakriti), kar vodi v stanje, ko duša obstaja v svoji čisti obliki, brez omejitev prostora in časa. To poglavje poudarja, da je končni cilj joge doseči stanje, v katerem se individualni jaz zlije z univerzalno zavestjo.

Vsako od teh poglavij temelji na prejšnjem in vodi praktikanta od razumevanja joge prek procesa njene prakse do razvoja moči in končno do osvoboditve, ki je končni cilj joge.