Življenje je preplah v gorečem gledališču.

Človeško življenje začne na drugi strani obupa.

Ženska je najprotislovnejši spoj trdoglavosti in požrtvovalnost, ki si ga lahko zamislimo. Dopustila bo, da se ji zaradi moškega odreže glava, ne pa tudi lasje.

Vedno je lahko ubogati, če človek sanja, da bi poveljeval.

Ljudje pravzaprav berejo, kar hočejo pisati. V vsakem primeru je branje neke vrste ponovno pisanje.

Zlo se premaga le z drugim zlom.

Zdravniki, duhovniki, sodniki in častniki poznajo ljudi tako natančno, kot bi jih napravili.

Vedrost in veselje sta sonce, pod katerim vse uspeva.

Kadar v duši človeka izbruhne svoboda, bogovi ne morejo več ničesar storiti proti temu človeku.

Ni podarjene svobode: treba se je premagati glede strasti, rase, razreda, naroda in s seboj premagati druge ljudi.

Sovraštvo mine, kadar je življenje dolgo.

Pomembni smo samo v svojih odločitvah.

Morali bi biti dve sonci, da bi osvetlili dno človeške neumnosti.

Na pol žrtev, na pol so krivec, kot vsi ljudje.

Ljubezen je resničen izvleček iz vseh strasti naenkrat.

Svet bi lahko bil brez literature. Še lažje bi bil brez človeka.

Knjiga je pisatelju to, kar je lepotici njena zrcalna slika.

Ironija in inteligenca sta krvni sestri.

Pretirana previdnost izdaja grešni namen.

Družine imajo rajši vdove kot neporočene matere, vendar ravno komaj.

Denar nima idej.

Kadar človek ne dela ničesar, se čuti odgovornega za vse.

Vsaka človeška avantura, pa naj se zdi še tako nenavadna, enkratna, zadene vse človeštvo.

Ni pomembno, kaj iz nas napravijo, pomembno je, kaj mi napravimo iz tistega, kar so iz nas napravili.

Človeka je sram, da še živi, ko so največji ljudje življenje že izgubili.

Človek ne dela, kar bi rad in vendar je odgovoren za tisto, kar je.

Cilji opravičujejo sredstva, dokler se ne znajdejo v stanju, ko sredstva odločajo o ciljih.

Kadar se bogati bojujejo, revni umirajo.

Obstaja samo Bog. Človek je optična prevara.