Življenje je bogatejše zavoljo ljubezni, ki je minila.

Življenje nam je darovano, zaslužimo ga s tem, da ga sami darujemo.

Naj bo življenje krasno kot poletne rože in smrt kot je jesensko listje.

Nekje v nekem kotičku svojih src smo še vedno vsi učenci.

človek se ne razodeva v svoji zgodovini, ampak se skozi njo prebija.

Vrabec zavida pavu breme njegovega repa.

Prostost, v katero pridemo skozi trpljenje, je večja od trpljenja.

Živimo na tem svetu, kadar ga ljubimo.

Travna bilka je vredna velikega sveta na katerem raste.

Mi beremo svet narobe in pravimo, da nas svet vara.

Naj imajo mrtvi nesmrtnost slave, ali živi nesmrtnost ljubezni.

Prav gotovo se je bolje s smehom otresati sveta, kakor zalivati ga s solzami.

Reka resnice teče po prekopih zmot.

Če zaprete vrata vsem napakam, bo tudi resnica ostala zunaj.

Posušeni strugi nismo nič hvaležni za to, kar je prej dajala.

Gore so vpijoči otroci, iztezajoč roke, da ujamejo zvezde.

Umetnik je ljubimec narave, zato je njen suženj in njen gospodar.

Moški znajo misliti. Ženske pa imajo svoj način, da razumejo, ne da bi mislile.

Misel, ki je samo logika, je kakor nož, ki je samo ostrina. Okrvavi roko, ki ga grabi.

Ljudje odstavljajo vest in postavljajo domovino na njeno mesto.

Krivičnost je ogenj, ki mora neprestano nekaj vžigati, da sam ne postane pepel.

Krivica si ne sme dovoliti porazov, pač pa Pravica.

Najboljše ne prihaja samo. Prihaja v družbi vsega.

V vsem stvarstvu ni ničesar tako tujega, kakor človek, ki je sam.

Ljudje so okrutni, človek je dober.

Kadar je žival, je človek slabši od živali.

Življenje najde svoje bogastvo v hrepenenju po svetu in svojo vrednost v hrepenenju po ljubezni.