Ljubezen je strast, ki odrine vse vesoljstvo, zato vidi le ljubljeni predmet.

Na negativne okoliščine se skušajte odzvati pozitivno.

Ne upajmo, da bi ves svet mislil kot mi. Enovitost čustev bi bila strašna.

Nesreča za starega človeka je, da lahko odloži stvari iz glave, ne more pa jih izključiti iz svojih čustev.

Nevoščljivost je bolj nespravljiva kot sovraštvo.

Ni hujše nestrpnosti kot je razumska.

Nobene človeške lastnosti ni težje prenašati v navadnem življenju, in jo tudi slabše ne prenašajo, kot nestrpnost.

Občudujem vse oblike svetosti (nekatere mi dvigajo srce).

Vsakogar vleče lastno nagnjenje.

“Kaj ti pravi vest?” – “Postati moraš tisto, kar si.”

Žalost je mirnost, ki se je spomnimo v čustvu.

Ljubezen je od vseh strasti najMOČnejša, saj napade istočasno srce, glavo in razum.

Ženske ljubijo kolikor morejo, moški pa kolikor hočejo.

Ljubosumje je napaka ozkih duhov; zaupanje je vrlina velikih duhov.

Na področju človeških sporov nikdar niso tako maloštevilni zadolžili tako številne ljudi.

Nagon nadaljevati vrsto je nadaljeval tudi mnoge druge stvari.

Naj te tvoj nagon ne prepričuje, da je tebi pribežališče podzemlje.

Najgloblji način, da človek nekaj občuti, je, da zaradi tega trpi.

Pesimizem, kadar se ga navadite, je prav tako prijeten kot optimizem.

Pogosto bi se sramovali svojih dobrih del, če bi ljudje poznali vse motive, ki so pri tem delovali.

Prvo leto mož tako ljubi svojo ženo, da bi jo pojedel. Drugo leto mu je žal, da je ni pojedel.

Razdalja je kamen preizkušnje za resnična čustva.

Treba je veliko naivnosti, da se dela velike stvari.

V čutnosti je neke vrste kozmična veselost.

V obMOČju čustev ni razločka med stvarnim in umišljenim.

Kadar človek ne dela ničesar, se čuti odgovornega za vse.

Vest je bolezen.

Kaj bi bilo z našim življenjem brez negativnih čustev? Kaj bi se zgodilo s tistim, kar imenujem umetnost, gledališče, drama, večina romanov?

Vsakdo ima čustva, ki jih zasluži.

Antipatija bolje analizira, edino simpatija pa razume.