Nekatere knjige so po krivici pozabljene; ni pa niti ene, ki bi se je po krivici spominjali.

Če bi tiskali samo koristne knjige, bi tiskarji propadli.

Knjige doživljajo svojo usodo glede na to, kako jih bralec razume.

Ni bolj očarljivega pohištva od knjig.

Ker ne moreš prebrati toliko knjig, kolikor jih imaš, bi bilo bolje, da jih imaš le toliko, kolikor jih lahko prebereš.

Samo ena ura v sivem dnevu je bolj prijetna od tiste, ki jo v postelji preživiš s knjigo, preden zaspiš. To je ura, ki jo preživiš v postelji s knjigo, ko se zjutraj zbudiš.

Povedati tisto, kar je že povedano, in prepričati ljudi, da to prvič berejo, to je vsa umetnost pisanja.

Knjige imajo enake sovražnike kot človek: ogenj, vlago, živali, čas in svojo lastno vsebino.

Kako naj navedem sto najlepših knjig na svetu, ko pa sem jih napisal samo pet.

Knjige so najboljši prijatelji. Če so vezane v usnje, lahko na njih sijajno nabrusiš britev. Z ničimer ne moreš bolje podložiti majave mize kot s tanko knjigo. Veliki svetovni atlas odlično zakriva luknjo v mojem ogledalu. In moj pes se najbolj boji debelega angleškega romana, ki mu ga vržem v glavo.

Brati preveč knjig škoduje.

Tudi pri knjigah velja, kar opažamo pri vžigalicah – čim slabše so, tem več jih porabimo in tem več jih trgovec proda.

Ko bom mrtev, bodo nemara dejali: Njegovi grehi so bili vnebovpijoči, njegove knjige pa so brali.

Tisti, ki ljubi knjige, ne more biti slab človek.

Nekatere knjige je treba samo poskusiti, druge pogoltniti, nekaj pa je tudi takih, ki jih je treba zvečiti in prebaviti.

Rajši bi bral vozni red ali katalog, kot da ne bi bral ničesar. So pa mnogo zabavnejši kot polovica napisanih romanov.

To ni roman, ki ga lahko odvržeš, treba ga je odvreči s silo.

Tudi ko se v svetu nič pomembnega ne zgodi, so časopisi polni. Časopis je kot lubenica: nenehno žvečite, v ustih pa nimate ničesar, razen vode.

Knjige so kot psi: zveste, mirne in vedno pripravljene, da nas razveselijo. Gorje, če jih posodimo: užaljene so in se ne vrnejo nikoli več.

Pohlepno berem časopis. To je moja oblika nenehnega slepila.

Današnje knjige so zvečine videti, kot bi bile spisane v enem dnevu, iz knjig, ki jih je pisatelj bral prejšnji večer.

Rokopisi v predalu strohnijo ali pa dozorijo.

Roman ne koristi tistemu, ki iz njega bere preteklost, temveč tistemu, ki vidi v njem prihodnost.

Samo nadarjenost ne naredi pisatelja, za knjigo mora biti še človek.

Slabo knjigo je prav tako težko napisati kot dobro; podobno odkritosrčno prihaja avtorju iz srca.

Soba brez knjig je podobna telesu brez duše.

Svet bi lahko bil brez literature. Še lažje bi bil brez človeka.

Treba je veliko brati, a ne veliko knjig.

V knjigah je več zakladov kot v vseh gusarskih skrivališčih na Otoku zakladov. .. najbolje pa je to, da lahko to bogastvo uživate sleherni dan svojega življenja.

Noben kraj ne ponuja bolj prepričljivega dokaza o ničevosti človeških upov kot javna knjižnica.