Večkrat ravna krivično ne le kdor kaj stori, ampak tudi, kdor kaj opusti.

Kadar preveč odpuščamo tistemu, ki je pogrešil, delamo krivico tistemu, ki ni pogrešil.

Katera obča nadloga je hujša kot krivica, ki ima v roki orožje.

Krivice imajo veliko prednost pred razumnostjo: množice bralcev jih sprejemajo brez dokazov.

Krivičen je človek, ki dela nesmisle.

Ljubša mi je krivica kot nered.

Ne prizadene nas krivica; prizadene nas, da smo njen predmet.

Ni žive družbe, ki je ne bi oživljali neenakost in krivica.

Nikdar ne reci: “To je njihova krivda.” Vedno je naša krivda.

Kdor ne zna obvladati svojega gneva, često odpušča krivcem.

Krivičnost je ogenj, ki mora neprestano nekaj vžigati, da sam ne postane pepel.

Krivica si ne sme dovoliti porazov, pač pa Pravica.

Bolje je, da uide deset krivih ljudi, kot da trpi en in sam nedolžen.

Če bi v svetu res vladalo naključje, ne bi bilo toliko krivic. Kajti naključje je pravično; v tem je njegovo bistvo: pravično je do odličnosti.

Družba povsod snuje zaroto proti človeški naravi slehernega svojega člana.

Dve krivici ne delata pravice, vendar pa sta dober izgovor.

Individuum v svoji tesnobi ni kriv kot bitje; kriv postane, ko preneha biti bitje.