Politika je egoizem, preoblečen v podobo ljubezni.

Prekleta oblast, ki sloni na privilegijih (in gre z ženskami, šampanjcem in bridgem), je padla – in njeno vladavino je prevzela demokracija (ki gre z ženskami, šampanjcem in bridgem).

V dobri politiki je treba najti naslednjo rešitev: kako ravnati, da bodo od lakote umirali tisti, ki z obdelovanjem zemlje živijo druge.

V politiki lahko izbiramo samo svoje sovražnike, ne pa tudi svojih prijateljev.

Za dosego specifičnih političnih ciljev je mogoče žrtvovati polovico človeštva.

Politiki so povsod enaki. Obljubljajo, da bodo zgradili most tudi tam, kjer ni reke.

Nismo vedeli, kaj početi s politiko Svetega pisma: če te kdo udari, nastavi drugo lice. Kdor nas je udaril po licu, smo mu odbili glavo.

V politiki je treba vse pričakovati, kajti vse je dovoljeno; edina nedovoljena stvar je, da se človek pusti presenetiti.

Prišel sem do sklepa, da je politika preveč resna stvar, da bi jo prepustili politikom.

Diplomat je tisti, ki zaradi nasilja dvigne obrvi namesto glasu.

Domoljubje je zadnje zatočišče malopridneža.

Ko cesarja srbi, se narodi praskajo.

Največ zakonov imajo v najbolj pokvarjenih državah.

Ne ukvarjam se s politiko. To je, kot bi rekli: “Ne ukvarjam se z življenjem.”

Oblast brez zlorabe izgubi svoj čar.

Pogosto se zgodi, da se ponoči zbudim in začnem premišljevati o hudem problemu. Ko se odločim, da moram nanj opozoriti papeža, se docela predramim in spomnim, da sem sam papež.

Ali ni politika zgolj sposobnost, da se zlažemo v pravem trenutku?

Ambasador je pošten človek, ki ga pošljejo v tujino lagat za svojo deželo.

Danes je znano, da ljudje stopajo v krajevno politiko le zaradi nesrečnega zakona.

Demokracija je v tem, da izbereš svoje diktatorje, potem ko so povedali tisto, kar misliš, da hočeš slišati.

Diplomat je človek, ki je plačan za to, da poskuša rešiti težave, ki jih nikoli ne bi bilo, če ne bi obstajali diplomati.