Starost ogabna, brez MOČi, nedružabna, sovražna starost, v kateri se združi vse hudo, najhujše bolečine.

Starosti se ni mogoče ubraniti.

Štirideset let je strašna starost. Kajti v tej starosti postanemo tisto, kar smo.

Vsaka starost prinaša svoje plodove, treba jih je znati pobrati.

Težava z našimi mlajšimi pisatelji je, da so vsi v šestdesetih letih.

Kadar prijatelji človeku začno čestitati, da je videti mlad, tedaj ve, da mislijo, da se stara.

Ni umetnost postarati se; umetnost je, kako to prenesti.

Staranje je tem bolj dejavno, kolikor je bitje mlajše. Starec se stara najpočasneje.

Starati se pomeni organizirati svojo mladost z leti.

Starost bi morala goreti in tuliti ob sončnem zahodu; divjati, divjati proti svetlobi, ki umira.

Starost ni drugega kot izguba norosti, odsotnost iluzije in strasti.

Človek se boji starosti, čeprav je nemara ne bo dočakal.

Človek vidi le druge, kako se starajo.

Kadar prijatelji človeku začno čestitati, da je videti mlad, ve, da mislijo, da se stara.

Ko ne bom več ogorčen, bom začel svojo starost.

Ljudstva, kot tudi posamezni ljudje, so učljivi le v mladosti. S staranjem postanejo nepoboljšljivi.

Mladost je zmota; moška doba boj; starost obžalovanje.

Nadarjenost večine ljudi se konča s hibo, ki se s staranjem krepi in postaja značilna.

Pa starost prileze na skrivaj in te trdo objame, razbije te in vrže v kraj, iz rok ti veslo vzame.

Prav redki se starajo dostojanstveno.

Staramo se, ko dozorimo, ker se približujemo smrti, ki pomeni le spremembo odra.