V vsaki družbi in kulturi obstajajo določena pravila obnašanja, načini funkcioniranja, ki hkrati urejajo življenje posameznikov, tako in zato, da ne izbruhne nenadzorovani kaos. Po drugi strani pa ta raven kulture deluje tudi kot povezovalni člen, ki daje posameznikom občutek pripadnosti neki večji skupnosti. Pomembno vlogo na tem področju igrajo obredi in rituali, ki označujejo predpisane in formalno urejene obrazce za izvedbo dogodkov, naj bo to slavje, ki se ponavlja vsako leto ali obred ob npr. smrti.
Pomen, ki ga nosi določen obred, je predvsem simbolni. Ritual kot dogodek namreč zgošča in sintetizira pogled na svet znotraj določene verske, kulturne, politične ali druge skupnosti. In tako obredi niso rezervirani le za spiritualne in religiozne prakse, ampak so vezani na vsakršen socialni kolektiv.
Nekateri obredi so izjemno stari in se prenašajo in roda v rod, prehajajo iz poganstva v krščansko okolico, kot na primer pust ali kresovanje, hkrati pa se vedno znova z razvojem družbe (in tehnologije) rojevajo tudi novi rituali.
Čeprav se prakse med seboj močno razlikujejo, pa obred v osnovi sestavljajo obredne dejavnosti. Te lahko zajemajo od specifičnih oblačil, hrane, besedil, plesa do načinov priprav, ki velikokrat vključujejo neko vrsto prečiščenja. Formaliziranost rituala, naj bo ta mlad ali starodaven, sloni na cikličnosti oziroma ponavljanju. Obred postane obred prav s svojim vedno enakim izvajanjem, na ta način pa se krepi sporočilo tradicije in prenašanja elementov preteklosti s seboj v sedanjost in prihodnost. Nekateri kritiki zato ritualom pripisujejo vlogo podpiranja obstoječih družbenih hierarhij, saj spodbujajo uniformiranost in vzdrževanje vedno istih vzorcev namesto, da bi te obrazce prelamljali. Obredi in rituali na različnih koncih sveta nam pomagajo razumeti tuje kulture, njihove simbole in pogled na svet, s tem pa se začne tudi spoštovanje do drugačnosti. Nasprotno lahko nepoznavanje vodi v zmotna prepričanja in slepe obsodbe.
ne obstaja
