Vsak posameznik ima vzornike. Pa naj bo to super junak v otroštvu, glasbeni ali filmski zvezdnik v dobri odraščanja, eden od staršev, živ ali mrtev, resničen ali neresničen … Vsak ima nekoga, ki je dosegal stvari, ki bi si jih želeli tudi sami. Pogosto gre za krepostne osebe, ki imajo posebne lastnosti in so pravzaprav bolj podobni božanskim likom kot pa običajnim ljudem. Takšne osebe so tudi svetniki.

Svete osebe in svetniki obstajajo že zelo dolgo in v praktično vseh kulturah, čeprav besedo svetnik v našem okolju navadno povezujemo s krščanskim izročilom. Budisti uporabljajo poimenovanje »arhat«, muslimani »wali«, hindujci »riši« ipd. Tudi definicije, kdo je sveta oseba, kakšni so pogoji, da to postane, se med seboj razlikujejo. Za mnoge vladarje je veljajo, da naj bi bili od boga poklicani, pa vseeno niso bili svetniki. A tisti, ki z uradnim postopkom ali s priznanjem ljudstva postanejo sveti ljudje, imajo vendarle nekatere skupne značilnosti, ki jih ločijo od povprečnih ljudi.

indian-sadhu-g0ee4a6f6e_1920

Načeloma se svetost navezuje na privzdignjenost oziroma močno povezavo z božanskim, višjo energijo. Svete osebe so pogosto duhovno razsvetljene in zasedajo simbolno visoko pozicijo v določeni družbi ali kulturi. Na ta način svetnik deluje kakor ideal ali zgled ljudem, ki naj se od njega učijo, da bodo tudi sami dosegli višje cilje in udejanili svoje življenjske namene. Svete osebe pa naj bi poleg funkcije vzornika in učitelja v sebi nosile »čudežne« moči, ki jih vedno uporabljajo le za dobrobit človeštva in nikoli z zlobnimi nameni ali sebično. Pogosto je svetnik skromna oseba, ki deluje kot nekakšen medij med človekom in bogom. Ne le da so nam svetniki lahko v oporo, ko poskušamo v življenje vnesti pozitivne spremembe in delovati v slogi s stvarstvom, preko njih se lahko tudi zatekamo po pomoč k božanstvu in sveti ljudje nam tako pomagajo uresničiti cilje.

Kdo so svetniki?

Svetniki Od nekdaj so ljudje imeli radi vzornike, posameznike, ki so posegali više, dosegali nedosegljivo in okoli sebe ustvarjali posebno avro. Naj je šlo za resnične dogodke ali pripovedi, kaj naj bi se menda zgodilo, so bili ti posamezniki postopoma označeni za izbrance, posvečene. Njihovo posebnost in krepost so si razlagali tako, da ...

Preberite več