Žena je svojemu možu več kot prijateljica*in manj kot nadloga in v jarmu mu je enakovredna družica.*Tegobe in težave si enako delita,*nič je ne zadovolji, če si on tega ne želi.*Sorodna mu je v vsem*in brez nje je on samo polovica samega sebe.*Nadomešča m

Ženska si, zato bodi očarljiva,*očarljiva si, zato bodi spogledljiva,*sočutna in zvesta, zvesta in muhasta.*Zato bodi za vedno moja,*kot bom jaz vedno tvoj.

V listju jesenskem iščem tvoj korak,*v vetru ledenem objem nežen, gorak,*a čas, ko si bližine tvoje najbolj želim,*dehteča pomlad je in poletje za njim.

Zvezda, ki svetiš noč in dan,*si fant katerega obožujem,*ljubim in verjamem vanj!!!

V ljubezni se zgodi ta paradoks,*da dve bitji postaneta eno,*a vendar ostaneta eno.

Žalost lahko poskrbi sama zase,*toda če hočeš v celoti doživeti radost,*moraš imeti nekoga,*da jo z njim deliš.

V posteljo najinih dlani položiva svet,*da se spočije, da se ogreje od najinega diha.*Ves svet je v najinih rokah,*v najinih prepletenih prstih,*vedno je tako, kadar ljubimo.

Želim si tvoje ljubezni.*Tvoja ljubezen bi mi veliko pomenila,*toda če me ne ljubiš,*te zato ne bom nehal ljubiti.*Ljubil te bom kljub temu,*ker si želim tega doživetja,*ljubezni do tebe …

Včasih me spraviš v smeh, včasih imam zaradi tebe solze v očeh, včasih sanjam o tebi cele noči, saj na svetu ni takšnega kot si ti!

Vedela sem, da na svetu je mnogo laži,*a nisem vedela da lažeš tudi ti!!

Velikokrat sem se zaljubil … vedno vate.

Verjeti moras v bodočnost, srečo in svetlejše dni.*Verjeti moraš, da živiš za nekoga, ki po tebi hrepeni,*saj ko nekoga za vedno izgubiš, ti odnese del tebe*in šele takrat ugotoviš, da ga ljubiš bolj kot sebe.

Ves svet je v najinih rokah,*v najinih prepletenih prstih. * Vedno je tako, kadar ljubimo.

Vsi mislijo, da sem močan, uspešen in celo mačo.*Samo ona ve, de sem šibak in brez nje kot izgubljen kužek.

Zakaj si hodil za mano,*če nisi hotel biti moj.*Zakaj si tam pri meni stal,*zakaj takrat si mi lagal.

Zame si kot sonce,*ki ga lahko samo občudujem.*Ne morem ga prijeti,*lahko mu govorim, samo me ne bo nič uslišal!!!!!

Zate storila bi vse, karkoli želel bi si,*zate dala bi življenje, moje srce živi le zate.*Verjemi mi, ljubezen moja si,*ki v meni večno gori in ne da se ugasniti.

Zdravilo za vse bolečine in krivice,*žalosti in hudodelstva človeštva*je v eni sami besedi – ljubezen.*Božanska življenjska moč*ustvarja in obnavlja življenje.*Vsakemu izmed nas daje moč,*da delamo čudeže, če le moremo.

Zdravilo za vse slabosti, napake,*skrbi, žalost in vsa hudodelstva človeštva*se skriva v eni sami besedi – ljubezen.*To je božanska življenjska sila, ki*povsod ustvarja in obnavlja življenje.

Zjutraj zate odprem oči in*grem z nasmehom v nov dan.*Zvečer pa zate zaspim, ker vem,*da se bom zjutraj spet zate zbudila!

V drugi ljubezni se človek počuti, kot bi ponavljal razred: *pozna vse predmete, vendar ni prepričan,*da bo izpit opravil.

Znanstvenik na stolu sedi in si mane oči,*skozi očala strmi, a mu jasno ni,*kako lahko narava naredi*tako čudovito bitje kot si ti!

Srce, ki je iskreno ljubilo, *nikoli ne pozabi, *pač pa iskreno ljubi do konca.

Sreča je samo del ljubezni,*tega se mora človek učiti.*Tudi trpljenje sodi k ljubezni.*To je skrivnost ljubezni,*njena lepota in breme.

Srečen je ta, ki ljubi,*srečnejši je ta, ki je ljubljen,*najsrečnejši je ta,*ki ljubezni ne pozna.

Srečo imaš, da te ljubim,*kajti moja ljubezen je dragocena*in bi ti bila v oporo.*Srečen bi bil, če bi tudi ti ljubila meni,*kajti tudi tvoja ljubezen bi bila v oporo*in bi najino skupno doživetje še polepšala.

Svetle zvezde so mi priča, *bledi mesec dobro ve, *da edino tebe ljubi, *moje ranjeno srce.

Še vedno se spominjam, kako srečna sva bila,*še vedno po licu mi solze teko,*ob misli nanj mi v srcu je težko,*čeprav sva se razšla, v mojem srcu *še vedno poseben kotiček ima.

Šolska ljubezen se v pesek piše,*ko pa veter zapiha, se izbriše.

Telesne bolezni lahko ozdravimo z zdravili,*za osamljenost, obup in malodušje,*pa je edino zdravilo ljubezen.*Na svetu je veliko ljudi,*ki hrepenijo po koščku kruha,*še veliko več pa jih je,*ki hrepenijo po kančku ljubezni.