Obriši solze in se nasmej*z objokanimi očmi,*vsak dan se kaj začne,*se kaj lepega začne.

Premerila sva zadnjo razdaljo.*Nič razkošja ni v nam,*nič raziskovalske strasti.*Oba veva: tako se konča.*Nasmeh brez iskre,*dotik, ki ne prežene krvi,*razsuti dnevi …*Nekateri med njimi do živega bolijo.*Čas je . Le nič besed.*Čemu z njimi razredčiti spo

Mislila sva, da je*življenje široka cesta,*da bova zmeraj le skupaj*šla polnih rok in polnih src*in da je ni na svetu vzpetnine,*ki je ne bi zmogla oba.*Joj, ta cesta je vse bolj strma,*joj ta cesta je vse bolj ozka,*da ni več prostora za oba.

Naj bo pozimi, na pomlad, poleti;*način je treba najti za pozabo.*In da ne bo nesrečna sama s sabo,*najbolje pesmico zapeti.

Ne obračaj se nazaj,*slabih dnevov ne priznaj,*če srce ti kdaj zajoče,*reci, da od sreče joče.