Knjiga je ogledalo sveta,*kjer ima vsaka stvar dva pomena:*eden je jasen, drugi pa prikrit.*Nekateri ljudje lahko berejo le eno zgodbo,*drugi pa znajo brati tudi čez zid.

Knjige na policah niso svežnji mrtvega papirja,*temveč živi razum, ki pošilja svoje glasove … Podobno kot s pritiskom na gumb gramofona*napolnimo sobo z glasbo, lahko,*ko vzamemo knjigo s police in jo odpremo,*slišimo glas osebe, močno oddaljene v času in

Knjige nas tolažijo, kadar smo osamljeni …*Pomagajo nam pozabiti neotesanost*moških in medsebojne napetosti,*pomirjajo naše skrbi in strasti*ter blažijo razočaranja.

Knjige so čudovita družba.*Tudi če jih ne vzamemo s polic,*se nam v sobi, ki ima dosti knjig, zdi,*da nam govorijo in izrekajo dobrodošlico.

Knjige so glavni izvor našega znanja,*naše skladišče vere, modrosti, morale,*poezije, filozofije, zgodovine in znanosti.

Knjige so ključ do zaklada modrosti;*knjige so vrata v deželo užitkov;* so steze, ki vodijo navzgor;*knjige so naše prijateljice.*Pridite, berimo!

Knjige so oblika nesmrtnosti.*Besede ljudi, katerih telesa so*že davno strohnela, še vedno*živijo v njihovih knjigah …*Knjige pripovedujejo o vseh velikih ljudeh,*ki so nekoč živeli.

Ko prvič preberem izvrstno knjigo,*se mi zdi, da sem dobil novega prijatelja;*kadar pa se lotim že znane knjige,*se mi zdi, da sem srečal starega prijatelja.

Ljudje, ki so brali dobro literaturo,*so prav gotovo več živeli od tistih,*ki ne znajo ali pa nočejo brati …*Ni res, da imamo na voljo samo eno življenje;*če lahko beremo, lahko živimo še kolikor*hočemo življenj in kakršnih hočemo.

Na svetu verjetno ni bolj neobičajnega*blaga od knjig. Tiskajo jih ljudje,*ki jih ne razumejo;*prodajajo jih ljudje, ki jih ne razumejo,*vežejo, kritizirajo in berejo jih ljudje,*ki jih ne razumejo;* danes jih celo že pišejo ljudje,*ki jih ne razumejo.

Na vsaki knjižni police je prostor*za knjige, ki smo jih prerasli,*a se jim ne moremo odpovedati.*Med svojimi listi nosijo našo mladost,*podobno kot cvetlice, stisnjene in posušene*nekega na pol pozabljenega poletnega dneva.

Način, kako beremo knjigo –*kar je pravzaprav kakovost,*ki jo knjigi doda bralec –*ima prav toliko opraviti z njegovo vrednostjo kot vse,*kar avtor vloži vanjo …*Vsak, kdor zna brati, se lahko nauči*brati navdušeno in bo zato*zaživel bolj popolno.

Nekatere knjige je treba okušati,*druge pogoltniti, redkokatere prežvečiti in prebaviti.*To pomeni, da moramo določene knjige brati samo po delih;*druge brati, vendar ne radovedno,*nekatere pa marljivo in pozorno prebrati v celoti.

V knjigah je več zakladov*kot je gusarskih dragocenosti na Otoku zakladov …*In pri tem je najboljše,*da lahko to bogastvo uživate*vsi in vsak dan v življenju.

Del lepote vse književnosti je bralčevo odkritje,*da so njegova hrepenenja univerzalna hrepenenja,*da ni ločen od nikogar, niti osamljen.*Skratka, da pripada.

Knjige so kompendij vseh človeških izkušenj.*Lahko jih uporabljamo ali pa tudi ne,*če pa jih uporabljamo,*lahko odkrijemo pogum in vztrajnost pustolovcev,*misli modrecev, vizije pesnikov in zamaknjenja zaljubljencev.

Knjiga je edino mesto, kjer lahko*raziščemo krhko misel,*ne da bi jo zdrobili;*ali pa raziščemo eksplozivno domislico brez strahu,*da bi se nam razletela v obraz …*Kjiga je eno od redkih zatočišč,*kjer ima vaš razum na voljo*provokacijo in zasebnost.

Knjiga je nekaj več kot besedna struktura,*je dialog, ki ga začne s svojim bralcem.*Ta dialog je neskončen, književnost je neizčrpna,*in to zaradi zelo preprostega razloga,*ker je vsaka knjiga taka.*Knjiga ni stvar brez komunikacije:*je razmerje, je opora n