Naj bo ta ljubezen vedno neizmerna,*tudi če kdaj trda roka bo potrebna,*ne zahtevajta vedno petico,*saj lahko kdaj prinese tudi enico.

Ne ljubim ga,*ker je dober,*ljubim ga zato,*ker je moj otročiček.

Nikoli se ne bojte, da boste razvadili*otroke, če jih boste preveč osrečevali.*Sreča je ozračje, v katerem rastejo*vsa dobra čustva – ugodna toplota,*ki je potrebna, da srčna kri*zdravo in svobodno kroži.

Noben poljub, ki ga daš otroku,*ni izgubljen, ne izraz veselja,*ne dotik v pomiritev;*nebena pesem, nobena zgodba o čudesih.*Vse to se bo zlilo v tisto, kar bo postal.

Novorojenček … je brez vsakega dvoma*najčudovitejša, najbolj osupljiva,*najbolj in popolna neprimerljiva reč,*ki se je sploh kdaj zgodila*v celotni zgodovini tega planeta.

Obljubljam, da bom poslušal svoje otroke*in se pogovarjal s svojimi otroki;*da bom naučil otroke,*kaj je prav in kaj narobe;*da bom dober zgled svojim otrokom;*da bom veliko s svojimi otroki*in da bom pozoren do njih;*da bom izobraževal svoje otroke*v duh

Otroci bolje poznajo božjo*milost kot večina nas.*Svet vidijo tako,*kot jim ga spet prinese jutro;*novega in rojenega in svežega in čudovitega.

Otroci hočejo objem, naročje,*prijazno besedo, dotik, nekoga,*da jim prebere pravljico, nekoga,*da se z njim smeje in pogovarja.

Otroci se vas ne bodo spominjali*po materialnih dobrinah,*ki ste jim jih oskrbeli,*temveč zaradi občutka,*da jih cenite.

Otroci so nekakšna potrditev življenja.*So edina oblika nesmrtnosti,*o kateri smo lahko sveto prepričani.

Otrok, ti mi prinašaš v srce*klepet vetra in vode,*neizrečene skrivnosti cvetlic,*sanje oblakov, nemi, začudeni*pogled jutranjega neba.

Prva dolžnost do otrok je,*da jih osrečite. Če jih niste osrečili,*ste jim naredili krivico.*Nobeno drugo dobro,*ki so ga nemara dobili,*ne more nadomestiti tega.

Tako hitro bodo minila najlepša leta, *ko ___________bodo začela zanimati dekleta,*in prinesel bo domov tudi štručke,*vendar ne kruha, vajine vnučke.

V nas vseh je še vedno otrok,*ki verjame v čudeže.*Za otroke so čudeži preproste reči.*Vsak dan je čudežen –*nepojasnjen, poživljajoč, vedno nov.

Če ne bi bilo nobenega drugega razloga,*čeprav vemo, da jih je toliko kot zvezd,*bi bilo vredno imeti otroke že*samo zaradi tega, ker vas spomnijo,*kako pomirljiva je preprostost.*Imajo nadvse zdravo pamet.*So prisotni in iskreni.*Sploh se ne pretvarjajo.

Če otrok živi z grajo,*se nauči obsojati.*Če otrok živi s sovraštvom,*se nauči tepsti.*Če otrok živi s posmehovanjem,*se nauči biti plašen.*Če otrok živi s strpnostjo,*se nauči biti potrpežljiv.*Če otrok živi s pohvalo,*se nauči ceniti.*Če otrok živi s po

Danes je zate poseben dan,*čeprav se ga ne boš spomnil*ali sploh vedel, kaj pomeni.*Vendar vedi, da smo ti vsi*voljni pomagali po svojih najboljših močeh,*ne le danes, temveč vsak dan*do konca tvojega življenja.

Kateri občutek je še tako prijeten,*kot je prijetna otrokova roka v tvoji?*Tako majhna, tako mehka in topla,*kot mucka se skriva*v zavetje tvojega prijema.

Ko vrisk otrok se oglasi*po travnikih zelenih,*ko smeh po gričku zadoni,*srce se umiri v prsih mi*in vse je mirno v meni.

Moje sanje so, da bi moj otrok*ob moji pomoči zrasel v vse,*kar je lahko, da bi ga vzgojila*v odgovorno, ljubečo, samozavestno, radodarno osebo,*ki ne bi le našla, temveč*si tudi ne bi bala prizadevati,*da bi dobila tisto,*kar jo v življenju osrečuje.