OBŽALOVANJE

Srce me boli, ker preveč te še ljubi,*in v njem, se bojim, boš še dolgo ostal.*Le eno priznam ti ob svoji izgubi:*”V življenju za tabo mi vedno bo žal!”

Tesnobno poslušam odmeve korakov,*ki s tlaka pod oknom se slišijo sem.*Morda sreča vlila se bo iz oblakov*in tvojih korakov bom slišala zven.*Že dolgo me nisi nikamor povabil,*in moj telefon že vse dneve molči.*Bojim se, da name povsem si pozabil,*da neha

Vem, nikdar ti ne bi očitati smela,*da s tabo bi v revščini najbrž živela.*Zdaj vem, da bogastvo, ki največ velja,*je skrito v najglobjih kotičkih srca.*Cenila premalo sem tvoje vrednote,*ki bolj dragocene od vsake so dote.*Zdaj mi le grenak priokus je os

Verjamem, da k meni se spet boš vrnila,*podala smehljaje mi spet boš roko,*kako te ljubiti, me boš naučila,*kako biti skupaj, da spet bo lepo.*Morda sem v ljubezni res malo neroden,*a vendar te ljubim iz vsega srca.*Težko pričakujem trenutek usoden,*ko sp

Vso nežno pozornost bi svojo ti dal,*počakal bi, da bi do konca vzcvetela.*Kako naj povem ti, da res mi je žal,*ker z ranjeno dušo si stran odhitela.*Kako naj po pravim napako, povej?*Bi zmogla mi mojo grobost odpustiti?*Rad bi ti povedal v pesmici tej,*d

Že noč je globoka, a jaz še brez sna*poslušam pospešeno bitje srca.*Zavedam napak se, ki sem jih storila,*morda pa iz njih se bom kaj naučila?*Edino, kar res obožujem, si ti,*čeprav neverjetno morda se ti zdi.*A žal sem razvajena in polna muh,*za modo, ple

Grenko si očitam, ker sem ti lagal misleč,*da bo laž moje hibe zakrila.*Lagal sem zato, ker preveč sem se bal,*da takega, kot sem, bi ti ne vzljubila.*Res nisem lepotec, še manj veleum,*in s cvenkom usoda me ni obdarila.*Ni zame značilen prav velik pogum*

Jermen boleč stiska me okrog srca,*ko skozi solze na sliki te gledam.*Slutim, da zame je konec vsega,*skrušeno vse bolj se vase sesedam.*Eno veliko le željo imam,*da te še kdaj kje v bližini zagledam,* obžalovanje ti svoje priznam,*in da verjela bi mojim be

Ljubezen med nama bila je dragulj,*a nisem opazil njegove lepote.*Odšla si. Zdaj v srcu mi kljuva kragulj,*ker pozno zavedel sem svoje se zmote.*Ob meni si rastla kot redka cvetica,*a jaz negovati še nisem je znal.*Ne slišiš zdaj mojega grenkega klica,*ka

Nestrpen sem bil in preveč zaletav,*od tebe prekmalu sem vdanost zahteval.*Sploh nisem opazil, da to ti ni prav;*z obnašanjem svojim močno sem te zbegal.*Preveč rahločutna si zame bila;*želela od mene si le spoštovanje, zaupanje, nežnost, ki veže oba,*a j

Dolgo pred tabo sem skrival slabost,*ki jo je v meni ta, druga, izzvala.*Omamljenost z njo, vem, bila je norost,*ki pa ozdraviti, žal se ni dala.*Noč se poslavlja, a jaz še ne spim,*v duhu obraz se mi tvoj je pojavil,*ki še ga ljubim, po njem hrepenim,*in

V kolikor želite, se lahko prijavite na prejem brezplačne kozmične misli, ki jo boste prejeli na vaš email, si jo lahko tudi natisnili in jo kam obesili, nalepili, da vam da navdih in inspiracijo.

Brezplačno kozmično misel boste lahko prejeli 2x tedensko, in sicer v ponedeljek in četrtek.