SLOVO

Usoda z udarci nam ne prizanaša,*brez milosti dragim življenja ugaša.*Globoke nam rane zasaja v srce,*brezčutno se ozira na naše gorje.*Pred kratkim še vedra in upanja polna,*s tegobami v zdravju, a ne zares bolna*je vajina ljubljena mama bila,*a danes, če

V okviru črnem obvestilo*presunilo nas je nemilo.*Soprogu le kak dan nazaj,*v očeh ugasnil je smehljaj.*Molče s solzami se borimo,*naj bo le mora, si želimo.*A žal nebo nas ne posluša,*od žalosti boli nas duša.*Iskreno izrekamo sožalje,*a kaj – življenje teče dalje.*Bridkost prežene ti le čas,*spet nasmejan bo tvoj obraz.*Ljubezen tvojega moža*v življenju te bo spremljala,*saj vdano moževo srce,*v resnici nikdar ne umre.

Življenje kdaj kruto se z nami igra,*nam kdaj kaj podari, pa tisto spet vzame,*s tem nož zasadi nam v sredino srca,*pretežka bremena nam daje na rame.*V teh bridkih trenutkih čustvujem s teboj*želeč, da usoda bi te ne zlomila.*Morda pa – kdo ve – za duhovn

Odhoda najdražjih ni moč preboleti,*v sebi resnici ne da se verjeti.*Celo, ko resnica ti v dlani leži,*jo ves čas zanikaš, ker bridko boli.*Globoko se v sebi s teboj žalostimo,*da čas ti ozdravi vse rane, želimo.*Iskreno sožalje izrekamo ti,*naj v srcu na

Poslano nam tragično je oznanilo,*da v smrtnem je boju življenje ugasnilo*očetu, ki dolgo je v mukah trpel,*si smrti rešilne vsak dan le želel.*Čeprav nas novica je vse prizadela*in tragična izguba nas v žalost odela,*smo srečni, da očetu trenutek je dan,

Usoda se kruto s teboj je igrala,*saj polno ti čašo grenčice je dala.*A vendar pogumno si čašo sprejela,*grenkobo, gorje – vse za dobro si vzela.*S trpljenjem razvijala srčno dobroto,*ki tudi vsem nam si jo dala za doto.*Bremena usode te niso zlomila,*pod

Lep, vroč in dolg poletni dan,*a tragično zaznamovan*je bil, ko umolknil je tvoj glas*in si za vedno odšel od nas.*Jok, solze, žalostni vzdihljaj*ne vrnejo te nam nazaj.*Le nemo nam pogled strmi*v tvoje blage, ugasle oči.*Usoda tvoja tragična*nam segla je

Ločitev od dragih težko nas zadane,*je težja še bolj, kadar smrt nam jih vzame.*Učitelj – življenje – nas bridko uči:*”Brez solz in trpljenja nihče ne živi.”*A vendar se vredno nazaj je ozreti,*življenje je vredno bilo preživeti.*Edino življenje nas ves

Ni dolgo tega, kar si me pestoval,*me vodil na sprehod, se z mano igral,*se šalil rad z mano, mi pravljice bral.*Ljubezen med nama je trdna bila,*posrečen res parček bila sva midva.*Učil si me pravih človeških vrednot,*učil me, kako naj varujem se zmot,*p

Ob grobu stojimo, vsi sklonjenih glav,*da izrečemo svoj ti pozdrav.*Nam vnukom si vedno kot mama bila,*imela si rada nas iz srca.*Za nas skrb prevzela si tiste dni,*ko naši so starši na delo odšli.*Prišla si nas v vrtec iskat,*pri tebi prespali smo noč mn

Ob vaši izgubi, mnogo prerani,*ki vedno srce le vsakomur rani,*sožalje izražamo in bolečino,*ker smrt prizadela je vašo družino.*Na dnu svojih src vsi žalujemo z vami,*a žalost globoko blažimo s solzami.*Želimo, da rane bi se zacelile*čim prej, in da bi

V kolikor želite, se lahko prijavite na prejem brezplačne kozmične misli, ki jo boste prejeli na vaš email, si jo lahko tudi natisnili in jo kam obesili, nalepili, da vam da navdih in inspiracijo.

Brezplačno kozmično misel boste lahko prejeli 2x tedensko, in sicer v ponedeljek in četrtek.