SREČA

Albert Einstein

Živiš lahko na dva načina.*Lahko se pretvarjaš,*kot da ni nič čudežno.*Lahko pa imaš vse za čudež.

Marion Howard

Življenje je kot prekratka odeja.*Če jo potegneš gor, te zebe v noge,*če jo potegneš dol, ti piha za vrat;*toda vedri ljudje potegnejo kolena k sebi*in noč preživijo zelo udobno.

Življenje moje varno vodi*ves čas modrost univerzalna.*V življenju sreča z mano hodi,*vso dolgo pot je ustvarjalna.

Začuda vse mi gre po sreči,*karkoli si želim doseči.*Zaupam vase vsak dan bolj,*ker sreče vedno imam dovolj.

Zame značilni so vztrajnost,*pogum, srčna dobrota in trezen razum.*In česarkoli kdaj lotiva se*z mojim vodnikom, posreči se vse.

Že kar nekaj časa videval sem te,*ko z vnukinjo v šolo se ti je mudilo,*a moje že kar zakrnelo srce*iz zimskega spanja se je prebudilo.*Kot fantič nezrel sem za tabo zijal,*oprezal, kdaj spet se boš kje prikazala.*Bilo mi je, kot da spet mlad sem postal,*

Rudi Kerševan

Želja. Z vsako izpolnjeno željo*se v duši odprejo vrata*v eno izmed pravljičnih sob.*Večkrat se odprejo,*srečnejši smo.

Joan Mcintosh

Sprejmi bolečino, ceni radost,*razprši obžalovanje; potem boš morda*deležen najboljšega blagoslova – občutka,*da če bi moral še enkrat živeti*svoje življenje, bi storil enako.

Leo F. Buscaglia

Sreča je popolnoma stvar notranjosti.*Če jo vgradiš vase,*ti je ne morejo odvzeti*nobene zunanje okoliščine.

Evald Flisar

Sreča ne prihaja iz glagolov korakati, vojskovati se,* vladati, politikovati, ampak iz glagola srečati.*Srečati nekoga, pomeni biti srečen.

Samuel Taylor Coleridge

Sreča v življenju je sestavljena iz drobcev –*majhnih, hitro pozabljenih pozornosti,*kot so poljub, nasmeh,*prijazen pogled, iskrena pohvala.

Neznan avtor

Srečen je človek in srečen on sam, on, ki more trditi:*”Moj je ta da.”*On, ki prepričan sam vase, more si reči na glas:*”Jutri napravi, kar hočeš, saj danes živel SEM JAZ.”

Rudi Kerševan

Srečen je, kdor zna živeti*z majhnimi željami.*Izpolnijo se.*Vsaka izpolnjena želja pa je*kot cvet na trati življenja.*Osrečuje nas.

Dorothy Thompson

Šele, ko se nehamo bati,*začnemo živeti v vsaki izkušnji,*boleči ali radostni; postanemo hvaležni*za vsak trenutek in začnemo živeti bogato.

Tam zunaj je kot sodni dan,*a ogenj v kaminu je prižgan,*z jeziki nežno plapola,*s plamenom vročim veže oba.*Ko stiskaš v nežen me objem,*se v sebi nenadoma zavem,*da s tabo rada bi bila*za vse življenje povezana,*zato, ker osrečuješ me,*ker te že dolgo l

Najmanjše vlakence v telesu mi*neustavljivo zadrhti,*ko me objameš ob slovesu,*poljub mi dahneš na oči.*A ko naslednjič se dobiva,*ko k tebi spet privijem se,*čeprav rdečica me obliva,*povem, da osrečuješ me!

Trdno zaupam svoji sreči,*zaupam svojemu vodniku,*ker mi pomagal bo doseči*vse, česar ni še na vidiku.

Neznan avtor

Ne vrednoti svojega življenja*le po uspehih in neuspehih na svoji poti …*Raje sprejmi vse, kar ti pride na pot.*Uživaj v cvetlicah,*prepusti se sončnim zahodom,*smehu majhnih otrok, dežju in ptičjemu petju.*Vse to vsrkaj vase.*Ni poti do sreče, sreča je

V meni prisoten močan je magnet,*ki srečo privlači mi in blagostanje.*Ko nanj se obračam v zaupanju spet,*izpolni se vsako mi pričakovanje.

Neznan avtor

Obstaja čudovit, skrivnosten zakon*narave, da tri reči, po katerih* v življenju najbolj hrepenimo –*srečo, svobodo in duševni mir –*vedno pridobimo tako, da jih*podarimo drugemu.

V življenju sem dolgo iskal le resnico,*a ko sem jo našel, sem bežal pred njo.*Težko vsako njeno trpel sem bodico,*spoznal sem, da bolje mi šlo bo z lažjo.*Zakrival pred drugimi pravo sem lice,*lagal vsem ljudem sem, ki sem jih poznal.*Preslišal svareče v

Opredeljujem se za srečo,*saj v meni že prisotna je,*prebujam jo, devico spečo,*ki ji LJUBEZEN je ime.

Vera v moj višji je jaz neomajna,*najina zveza že od rojstva je trajna.*Ko potrebujem pomoč, se odzove,*vedno ponuja rešitve mi nove.

Pobožala nežno si me po dlaneh,*vzpodbudne besede si mi govorila.*Osupel spoznal sem po tvojih očeh,*da rada ljubezen bi mi podarila.

Poznala sem te, bil si fant črnolas,*a jaz mlada frklja,*vsa polna življenja.*Pošiljal nasmehe si mi ves ta čas,*pogledi so polni bili hrepenenja.*Takrat že drugam me je vleklo srce,*poglede, nasmehe sem tvoje prezrla.* Življenje že kmalu odvedlo meje tj

Priznam, da mi vztrajnost je tvoja všeč,*da tvoji pokloni mi niso odveč.*Čeprav te ljubiti zares si želim,*obenem te želje se v sebi bojim.*Življenje je kratko, v njem malo je dni,* ko res si bil ljubljen, ko res ljubil si.*A vsaka ljubezen je vredna tega

Neznan avtor

S kamenjem posuta strmica do sreče,*glej, da si ne raniš duše hrepeneče.

Ko ob tebi se prebujam,*od objemov še razgreta,*srečna sem, ker ne zamujam*rosnih juter, ptičev petja,* ekstaze najinih teles,*čarobnih zvezdnatih noči,*utrinkov zvezdnih iz nebes,*jasnine toplih sončnih dni,*energije vročih stikov,* šepeta tvojega v uho,

Helen Keller

Ko se ena vrata sreče zaprejo,*se druga odprejo; toda pogosto*tako dolgo zremo v zaprta vrata,*da ne opazimo tistih,*ki so se nam odprla.

Ko v svoji nesreči iskal sem pozabo,*nalival kot goba se vse do noči,*obupan razmišljal, kaj sam naj bi s sabo,*kot blisk me zadel je žar tvojih oči.*Sem res v njih zaslutil sočutja lesket?*Si le iz usmiljenja me ogovorila?*sem se spraševal, ko tvoj topli p

  • 1
  • 2

V kolikor želite, se lahko prijavite na prejem brezplačne kozmične misli, ki jo boste prejeli na vaš email, si jo lahko tudi natisnili in jo kam obesili, nalepili, da vam da navdih in inspiracijo.

Brezplačno kozmično misel boste lahko prejeli 2x tedensko, in sicer v ponedeljek in četrtek.