V življenju svojem ves čas si garala*in komaj kdaj počitka si si dala.*Zdaj sama si želiš res odpočiti,*a vendar zdaj najtežje je oditi.*Veliko let si z nami preživela,*za svojo si družinico nas vzela.*Med sabo smo si menjale skrivnosti,*bilo nam smeha n

Veliko let te že poznam,*resnično v čislih te imam.*Pomenki, srečanja s teboj,*polepšala vsak dan so moj.*Zaupala sem ti stvari,*ki niso za med vse ljudi.*Si vedno razumela me,*odprla zame si srce.*Vem, da počitka si želiš*in da po miru hrepeniš.*Želim ti

Vsi pravijo, da staranje*že z rojstvom se začne.*Morda je to za druge res,*a ti premlad si še,*da kar tako bi pustil vse*in bi odšel od nas,*saj nimaš niti gub preveč*in ne vseh sivih las.

Zdrav, veder in srečen ostani, kolega,*ohrani svoj blag in prijazen nasmeh!*Ob tvojem odhodu vsak v roko ti sega,*vse dobro želi ti na tvojih poteh!

Že zdaj te vsi pogrešamo,*pri srcu si nam bil.*Srčno želimo ti le to,* da bi si odpočil,*da srečo bi si poiskal,*miru bi se naužil,*in da bi kdaj nas obiskal,*kozarček z nami spil!

Prihodnost se nova za vas bo odprla,*ko stisnili bomo si roke v slovo.*Vam cilje bo nove usoda odstrla,*ki si jih morda že želite močno.*Veliko let plodnih je letos za vami,*izpolnila sta jih marljivost, uspeh.*Smo skupaj dosegli jih – z ramo ob rami*leno

Prihodnost se nova zdaj zate odstira,*še malo in dal nam boš roko v slovo.*Cilj nov že na poti se tvoji odpira,*ki si vsa ta leta želel ga močno.*Za nas v svojem delu si ves izgoreval,* a zase si časa premalo si vzel.*Ves čas intenzivno si si prizadeval,*

Težko nam misel je sprejeti,*da kmalu nas boš zapustila,*saj ni še dolgo, kar pred leti*v mlad kolektiv si naš vstopila.*Bila sodelavka si vzorna,*poštena, zanesljiva, vdana,*pri delu svojem neumorna,*in na marljivost naravnana.

V srca se nam vseda bolečina,*smeh tvoj vedri bo izginil s tabo,*vso toplino boš odnesla s sabo,*za teboj ostala bo praznina.*Ob odhodu v pokoj ti želimo,*da uspe ti vse, kar se ti hoče.*Naše kdaj usliši želje vroče,*da se kdaj ob kavici dobimo!

Bil delavec si zanesljiv in lojalen,*si se veseliti in šaliti znal,*do svojih sodelavcev požrtvovalen,*ki truda vloženega ni obžaloval.*Vzpodbudo in vzgled si dajal vsem ostalim,*za nas si bil mentor, prijatelj in brat.*V imenu vseh nas se srčno ti zahval

Boleča je misel,da smo te izgubili,*saj si se nam vsedel globoko v srce.*Enakega šefa ne bomo dobili,*pa če bi ga iskali do sodnega dne.*Želimo ti srečo v bodočem življenju,*da bi uresničilo se, kar želiš.*Želimo, da izogneš se vsemu trpljenju,*da zdrav i

Dan, ko dokončno se boš poslovila,*se nezadržno vse bolj in bolj bliža.*Mnogo let plodnih si z nami prebila,*za bankovcev malo, a več drobiža.*Če bi se zdajle nazaj spet ozrla,*leta je vredno bilo preživeti;*saj, ko srce si življenju odprla,*rane so ti poma

Dobroto, ki sije iz vaših oči,*še dolgo v spominu vsi bomo nosili.*Hvaležno se bomo spominjali dni,*ko ste za naš blagor vsak dan se trudili.*”Vso srečo!” zdaj kličemo vam v pozdrav,*v želji, da bi nas še kdaj obiskali.*Vsak dan vaš naj srečen bo, karseda

Dolga leta smo bile kot eno,*medsebojno smo se spoštovale,*vedno rade smo sodelovale,*nam sožitje ni bilo skaljeno.*K temu največ ti si pripomogla,*nikdar se ti v besu glas ni dvignil,*nikdar iz oči blisk jeze švignil,*dala si nam vse, kar si premogla.*Da

Hvaležne smo za tvojo dobro družbo,*ob tebi rade opravljale smo službo.*Če kdaj so se storile nam nezgode,*jezile nikdar nismo te – nerode.*Težko nam je pri srcu ob slovesu,*težko zakrivamo blisk solz v očesu.*S teboj poslavljamo se vse tu zbrane,*le naša

Jutri naj znova življenje prične se*srečno, z veliko veselja in smeha.*Vsak dan trenutke naj mirne prinese,*ki bodo za dušo tvojo uteha!*Amor naj te še pogosto obišče!*Mnogo denarci naj mladih dobijo!*Vedno, povsod naj le sreča te išče,*toplo kolegice vse

Kam le vsa pretekla so izginila leta,*ko v našo sredino si prvič prišel?*Saj komaj si dobro se z delom ogrel,*znoja zadnja kaplja je iz tebe izžeta.*Tretjino življenja preživljal si z nami,*neutrudno si gnal se za skupni uspeh,*s sodelavci delal si z ramo

Ni mnogo minilo še let od tedaj,*ko v kuhinji šolski ste se zaposlili,*prijazno skrbeli za naš naraščaj,*nam prazne želodce vsak dan napolnili.*Zdaj vaše življenje je obstalo za hip,*saj vas je do zdaj že precej utrudilo.*Počasi se zmanjšal njegov bo utri

Po vaši zaslugi uspehe smo želi,*usmerjali s srcem, z razumom ste nas.*Zaupanje trdno v vas smo imeli,*saj znali ste odločati pravi se čas.*Z odhodom bo vašim nastala praznina,*ki lep čas se še zapolnila ne bo.*Želimo vam zdravja v bodočem življenju,*naj