Srečen zakon je najboljša stvar,*kar ti jih lahko ponudi življenje.*Skozi leta se nalaga opeka na opeko,*zacementirajo jih trenutki nežnosti,*pa tudi razdraženosti.

V potok nov se združita sama.*Potok, naj bo jasno, naj grmi,*mirno preko polja žubori.*Dva studenca, to sta on in ona,*potok vzor je pravega zakona.

Živeti z nekom*je sposobnost zavedanja,*da je tudi malo,*kar dobimo od velikega dajanja vredno, da z nekom živimo.

Da boste istih misli in boste imeli isto ljubezen;*da boste enega duha in enega mišljenja;*da ne boste ničesar storili iz prepirljivosti* ne iz prazne slavohlepnosti, marveč da boste v ponižnosti*imeli drug drugega za boljšega od sebe;*da ne boste gledali

Ko nastane v zakonu*prva razpoka in čeznjo*zapiha hladen veter,*se zakonca vznemirita,*a sta lahko brez skrbi,*ker sta na pravi poti*v normalno zakonsko življenje.

Ko sta dva človeka v srcu eno,*sta močnejša od železa ali broma.*In ko se razumeta globoko na dnu*svojih src, so njune besede*sladke in močne kot vonj orhidej

Medsebojno spoštovanje in iskrena ljubezen,*naj povezujejo vse člane ene družine s toplino,*ki je nikjer drugje ni mogoče najti*in brez katere je človeku nemogoče živeti.

Mislila sva, da je življenje široka cesta,* da bova zmeraj Ie skupaj*šla potnih rok in polnih src *in da je ni na svetu vzpetine,*ki je ne bi zmogla oba.*Joj, ta cesta je vse botj strma.*Joj ta cesta je vse bolj ozka,*da ni vec prostora za dva.

Prelepo je, če se mož in žena*skupaj razvijata in imata občutek,*da se znova zaljubita drug v drugega.*To je pravi pomen zakona.*Da pomagata drug drugemu,*da postaneta popolni osebi, odgovorni*in samostojni bitji, ki ne bežita pred življenjem.

Sleherni par mora upati,*da mu bo usojeno postarati*se skupaj ter nenehno*se potrebovati in hraniti drug drugega.

Sprva sta bili dve poti,*ki sta šli vsaka po svoje,*potem sta dolgo potekali druga ob drugi,*sedaj pa se združita v eno samo.