Po tebi hrepenim kot kdo,*ki mu viharji čoln ženo*na slepo srečo, da zgubi se*in po bregu hrepeni;*povsod – kot kompas mu pove –*le širno, prazno je morje.

Lepe, prelepo so rožice zlate,*toda najlepša vzcvetela je zate!

Zamisli si nebo polno zvezd v eni sami noči, *zbriši vse in ga zelo dobro poglej … Takšno bi bilo moje življenje brez tebe!

Ti si zame kot lepe sanje, ker vedno verjamem vanje, *ker vedno verjamem v srečo, kot na nebu v zvezdico svetlečo, *da objel bi me še kdaj – prosim, vrni se nazaj!

Če mi podariš eno samo poljsko cvetje,* mi bo pomenilo mnogo več, kakor cel travnik tujih rož.* Važno je le, da mi ga daš TI!

I love you always, forever near and far, close together.*Everywhere I will be with you, everything I will do for YOU!

Boli me pri srcu, resnično boli,*dokler me ne pogledaš ti.*Želim si te, ne varaj me,*lepo te prosim, ljubi me.

Ne vem, kako naj začnem in ti povem, da te imam rad,*ti povem, kako vsak dan, ki mine,*poveča to moje čustvo do tebe,*ti povem kako zelo sem srečen, ker sem tvoj mož.*Vse, kar je bilo v tem času zemeljskega, je odšlo,*vse, kar bi ga moglo ponižati, je izginilo,*ostalo je samo najčistejše čustvo, močan občutek,*ki me pretrese do korenik in me vsega napolnjuje.

Staraj se z menoj!*Najboljše šele pride: zadnji del življenja,*zaradi katerega je bil ustvarjen prvi.

Hvala ti, ker mi zelo previdno in potrpežljivo kažeš,*kako naj kaj naredim in niti ne zavzdihneš,*ko ga spet polomim.”Nič hudega. To je že bolje.*Saj ti bo uspelo. Poskusi še enkrat.”

Hvala, ker mi puščaš, da se razgovorim o stvareh,*na katere se posebej spoznaš in me pripelješ*na pravo pot tako neopazno, da sem prepričana,*da sem se sama dokopala do nje.

Rad bi ti povedal,*da se vse, kar čutim do tebe,*nikoli ne more povsem izgubiti.*Ljubim te, pogrešam te,*čeprav le za dve uri, z vsem svojim srcem.*To bi ti rad povedal.

Živim tu, daleč stran,*a sem tvoja,*ti živiš tam, daleč stran,*a si moj.*Ljubezen ni le iz teles,*globoko v srcih sva eno.*Hvala za vse, kar si mi dal.*V tem zlatem času, ljubi moj,*vedi, nikdar mi ne bo žal,*niti en sam hip s teboj.

Ljubezen sem jaz in ljubezen si ti,*ljubezen v svobodi in v ječi živi,*ljubezen je to, da si z mano ves dan,*četudi te ni.

Moj svet je svetlejši zaradi tvoje ljubezni in smeha.*Vse moje dni prežemaš s toplo obljubo pomladi*in zaradi tebe sem večno mlada.*Zato, dragi, se ti z ljubeznijo zahvaljujem za včeraj,*za danes in za vse svoje jutri.

Brez tebe bi bilo vsako jutro podobno jutru,*ko se po dopustu vrneš na delo …*Brez tebe bi vsi glasbeniki na svetu pozabili,*kako se igra blues,*brez tebe bi bile krčme spet navadne krčme …*Brez tebe bi bile vse ceste enosmerne v drugo smer …*Brez tebe ne bi imela nikogar,*da bi ga po prepiru poljubila za lahko noč …

Ljubim te s slehernim dihom,*nasmehom in solzo svojega življenja.

Vse, kar mi življenje lepega nudi – si ti,*vse, kar sanjam vse noči – si ti,*vse, kar sem kdaj hotela – si ti,*vse, kar me dela močno – si ti,*vse, za kar živim – si ti.

Ljubim te, saj zame si vse,*ne vem, koga bom ljubila,*ko bom tebe izgubila.