Vsi dnevi življenja, naj vama mirno teko,* vsak korak naj vajin srečen bo!* Ne vedita v življenju, kaj je trpljenje,* naj sreča vaju spremlja skozi življenje.

Veliko je lepih trenutkov.*A ta je najlepši.* Je hipec strnjen v dveh besedah, v obljubi za vedno.

Sta se zmenila, si rinčke kupila, *pa pred oltar stopila in si večno zvestobo obljubila. *Zdaj sreča naj vaju spremlja povsod, *okrog vaju pa skače naj kup otrok. *Veliko sreče na skupni poti, vama želijo …

Naj vama bo v veselje in srečo to novo življenje,* naj vama bo sončni žarek prav tak, *da ga nikoli ne prekrije oblak.

Naj vajini nitki sreče, ljubezni, prijateljstva ter medsebojnega razumevanja* vpletejo v tkanino prijetnega skupnega življenja.

Ko prstana si bosta izmenjala, *poljub si sladek dala, bosta spoznala, *da življenje je veselje, sreča in trpljenje, *ki premaga ga le potrpljenje.

Ko vas pokliče ljubezen, ji sledite,*čeprav je njena pot strma in težka.*In kadar vas vzame na*svoje peruti, se ji prepustite,*čeprav vas utegne meč,*skrit med njenim perjem, raniti.*In kadar vam govori, ji verjemite,*četudi vam njen glas pretresa sanje,*kot vam sever pustoši vrtove. *Ob najini sreči vabljeni ste vsi,*z darili si ne delajte skrbi,*saj v ljubezni to pomembno ni!*Če pa drugače mislite si vi, *naj raje kak cekinček v kuverti zašumi.

Mladoporočencema želimo veliko*sreče na skupni življenjski poti.

Dvema je bolje kot enemu,*kajti skupaj sta učinkovitejša.*Če eden pade, mu drugi pomaga vstati.

Postati eno telo pomeni,*da si dva človeka delita vse,*kar imata; ne samo telesi,*ne samo materialne dobrine,*ampak tudi svoje misli in občutke,*veselje in trpljenje, upanje in strah,*uspeh in neuspeh.

Zakon … dva človeka podarita svoje življenje drug drugemu.

Zdaj bosta korakala v dvoje.*Kaj tvoje je in kaj moje,*ne bosta več vedela:*skupno vse srečno bo in vse obupno.

Naj bo sonce al´ vihar, srečen bodi mladi par! *In luč ljubezni naj gori, do konca vajinih skupnih dni!

Ljubita se sočno, včasih poskočno, na trenutke nadzvočno.* Ljubita se nežno in zato vseobsežno!

Ljubezen lepa je, ko vzklije, še lepša je, ko se razvije.* Poroka pa ji da vonjavo, ki spremeni jo v žlahtnost pravo.* Naj sreča vajina ne mine, ljubezen nikdar naj ne izgine,*pa naj naokrog bo mnogo let, poraja naj se spet in spet!