Kaj danes besede mi narekuje, ki naj jih izrazim vama sedaj?* Kaj, ki v srcu prej ne miruje, dokler ne oglasi malo se vsaj?* To je ljubezen vnukinje vaše, *otroška je vdanost moja do va in srčna je radost in sreča je tiha,* ki se izliva v besede mi glas.

Ljubi oče, draga mati, moja ljubljena, častita!* K vajini poroki zlati par besed mi dovolita!* Pol stoletja – lepa doba, *ki sta skupaj jo prebila, *hčerke in sinove svoje skrbno, zgledno sta vzgojila. *Danes pa že vnukec mali, *vama vošči presrčno,* še naprej bodita zdrava,* vama vsi želimo močno.